Belgija

September 2016: ST. VITH

Belgija

September 2016: ST. VITH

Najino prvo skupno potovanje naju je pripeljalo v Belgijo. Še sama ne morem verjeti, kako se je začelo. Takole je bilo … Nekega dne sem na Facebook prejela sporočilo Karla de Smedta iz podjetja Puratos, ki me je vabil na sedež podjetja v Belgijo. Sprva sem bila malce nezaupljiva, saj sem se spraševala, zakaj tako veliko podjetje, ki proizvaja raznovrstne sestavine za pekarstvo in slaščičarstvo, vabi prav mene. Povedali smo mi le, da pripravljajo zanimiv, v tančico skrivnosti ovit dogodek. Priznam, dvomila sem, ali naj se ga udeležim. Kaj bom počela tam, zakaj so povabili mene, imajo morda kaj za bregom, so bila vprašanja, ki so se mi porajala. V tistem času sem bila sicer zelo aktivna v FB-skupini Perfect Sourdough Terese L. Greenway. Tudi Teresa je bila med povabljenimi gosti in še številni drugi znani profesionalni peki (Yohant Ferrant, William Woo, Beesham Soogrim, Vanessa Kimbell, Manfred Enoksson, Olivier Pennet, Patrick Willaert) in ljubiteljski (že omenjena Teresa, Guy Frenkel, Ralph Nieboer, Carol Lee, Ineke Berentschot, Jarkko Laine in jaz). Vsi smo bili povabljeni k njim, zbralo se nas je 14 iz vseh delov sveta. Pridružili so se nam še strokovnjaka za droži Stefan Cappelle in Stéphane van Cauwenbergh ter tehnična svetovalka Morgan Clementson.

Kljub mojim dvomom sem se odzvala povabilu in prvič z Rudlom odletela v Bruselj. Z letališča me je taksi odpeljal v mestece St. Vith blizu nemške meje, kjer je poleg tovarne podjetja Puratos stala mogočna stavba z imenom Center za okus kruha (ang. Center for Bread Flavour), v kateri je knjižnica droži (ang. The Sourdough Library). Dogodek je bil zelo dobro pripravljen, vse podrobnosti načrtovane in do potankosti premišljene. Med tridnevnim bivanjem v St. Vithu sem pozabila na vse svoje dvome in izjemno uživala v druženju s preostalimi peki. Da, o drožeh se lahko pogovarjaš tudi 24 ur na dan, gneteš testo, ga oblikuješ in pečeš. Poleg peke smo si ogledali tudi knjižnico droži in proizvodni obrat v bližini. Sprva neznanci smo v treh dneh postali pristni prijatelji, povezale so nas ljubezen, strast in predanost peki z drožmi. Vsi smo nestrpno pričakovali zadnji dan, ko so nam razkrili namen svojega povabila. In res, Karl nam je z videoposnetkom predstavil projekt spletne knjižnice droži (ang. The Quest for Sourdough), mi pa smo bili prvi izbranci za širjenje te zamisli, prvi ambasadorji knjižnice droži. Priznam, da sem po prihodu domov potrebovala nekaj dni, da sem dojela, kaj se mi je zgodilo in kaj me še čaka.
Doživetje v Belgiji mi je povsem spremenilo pogled na droži. Odprla so se mi nova obzorja, začela sem še bolj raziskovati, si pozneje ustvarila tudi svoj profil na Instagramu (sourdough_mania), s katerim se je začela tudi moja »medijska prepoznavnost«, najprej v tujini in nato še v Sloveniji.

Najino prvo skupno potovanje naju je pripeljalo v Belgijo. Še sama ne morem verjeti, kako se je začelo. Takole je bilo … Nekega dne sem na Facebook prejela sporočilo Karla de Smedta iz podjetja Puratos, ki me je vabil na sedež podjetja v Belgijo. Sprva sem bila malce nezaupljiva, saj sem se spraševala, zakaj tako veliko podjetje, ki proizvaja raznovrstne sestavine za pekarstvo in slaščičarstvo, vabi prav mene. Povedali smo mi le, da pripravljajo zanimiv, v tančico skrivnosti ovit dogodek. Priznam, dvomila sem, ali naj se ga udeležim. Kaj bom počela tam, zakaj so povabili mene, imajo morda kaj za bregom, so bila vprašanja, ki so se mi porajala. V tistem času sem bila sicer zelo aktivna v FB-skupini Perfect Sourdough Terese L. Greenway. Tudi Teresa je bila med povabljenimi gosti in še številni drugi znani profesionalni peki (Yohant Ferrant, William Woo, Beesham Soogrim, Vanessa Kimbell, Manfred Enoksson, Olivier Pennet, Patrick Willaert) in ljubiteljski (že omenjena Teresa, Guy Frenkel, Ralph Nieboer, Carol Lee, Ineke Berentschot, Jarkko Laine in jaz). Vsi smo bili povabljeni k njim, zbralo se nas je 14 iz vseh delov sveta. Pridružili so se nam še strokovnjaka za droži Stefan Cappelle in Stéphane van Cauwenbergh ter tehnična svetovalka Morgan Clementson.

Kljub mojim dvomom sem se odzvala povabilu in prvič z Rudlom odletela v Bruselj. Z letališča me je taksi odpeljal v mestece St. Vith blizu nemške meje, kjer je poleg tovarne podjetja Puratos stala mogočna stavba z imenom Center za okus kruha (ang. Center for Bread Flavour), v kateri je knjižnica droži (ang. The Sourdough Library). Dogodek je bil zelo dobro pripravljen, vse podrobnosti načrtovane in do potankosti premišljene. Med tridnevnim bivanjem v St. Vithu sem pozabila na vse svoje dvome in izjemno uživala v druženju s preostalimi peki. Da, o drožeh se lahko pogovarjaš tudi 24 ur na dan, gneteš testo, ga oblikuješ in pečeš. Poleg peke smo si ogledali tudi knjižnico droži in proizvodni obrat v bližini. Sprva neznanci smo v treh dneh postali pristni prijatelji, povezale so nas ljubezen, strast in predanost peki z drožmi. Vsi smo nestrpno pričakovali zadnji dan, ko so nam razkrili namen svojega povabila. In res, Karl nam je z videoposnetkom predstavil projekt spletne knjižnice droži (ang. The Quest for Sourdough), mi pa smo bili prvi izbranci za širjenje te zamisli, prvi ambasadorji knjižnice droži. Priznam, da sem po prihodu domov potrebovala nekaj dni, da sem dojela, kaj se mi je zgodilo in kaj me še čaka.
Doživetje v Belgiji mi je povsem spremenilo pogled na droži. Odprla so se mi nova obzorja, začela sem še bolj raziskovati, si pozneje ustvarila tudi svoj profil na Instagramu (sourdough_mania), s katerim se je začela tudi moja »medijska prepoznavnost«, najprej v tujini in nato še v Sloveniji.

GALERIJA

September 2016: ST. VITH

Avtor in lastnik fotografij: podjetje Puratos

GALERIJA

September 2016: ST. VITH

Avtor in lastnik fotografij: podjetje Puratos

Belgija

Julij 2018: ST. VITH

Belgija

Julij 2018: ST. VITH

Julija 2018 sem bila ponovno povabljena v St. Vith na edinstveni eksperiment v knjižnici droži (ang. The Sourdough Library). V njem je sodelovalo 15 pekov z vsega sveta. Štirinajst dni pred srečanjem smo prejeli 1 kg pšenične moke in tubice za vzorce droži s podrobnimi navodili za njihovo hranjenje. Prvi dan sem odvzela vzorec Rudla in ga zamrznila. Nato sem ga v posebnem kozarcu začela hraniti z moko podjetja Puratos. V 11 dneh sem nato še 2-krat odvzela po dva vzorca. Dan pred srečanjem v Belgiji sem Rudla varno shranila v hladilni nahrbtnik skupaj z zamrznjenimi vzorci in z njimi odletela z Brnika v belgijsko glavno mesto. Namen preizkusa je bilo ugotoviti DNA-sestavo droži in kako, če sploh, se ta spreminja ob hranjenju z drugo moko, ter opraviti raziskavo prebavljivosti. Po prihodu smo prinesene droži še enkrat nahranili ter odvzeli zadnji vzorec, nato pa zamesili testo, ki smo ga pozneje tudi spekli. Vmes smo si ogledali še Muzej droži (fr. La Maison du Levain) ter proizvodnjo droži podjetja Puratos. Zadnji dan smo kruh senzorično analizirali. Pri tem smo imeli nekaj težav, a je bilo zelo zanimivo in poučno. Težko je bilo namreč opredeliti različne note, vonje, a s pomočjo knjižničarja Karla de Smedta nam je tudi to uspelo.

Julija 2018 sem bila ponovno povabljena v St. Vith na edinstveni eksperiment v knjižnici droži (ang. The Sourdough Library). V njem je sodelovalo 15 pekov z vsega sveta. Štirinajst dni pred srečanjem smo prejeli 1 kg pšenične moke in tubice za vzorce droži s podrobnimi navodili za njihovo hranjenje. Prvi dan sem odvzela vzorec Rudla in ga zamrznila. Nato sem ga v posebnem kozarcu začela hraniti z moko podjetja Puratos. V 11 dneh sem nato še 2-krat odvzela po dva vzorca. Dan pred srečanjem v Belgiji sem Rudla varno shranila v hladilni nahrbtnik skupaj z zamrznjenimi vzorci in z njimi odletela z Brnika v belgijsko glavno mesto. Namen preizkusa je bilo ugotoviti DNA-sestavo droži in kako, če sploh, se ta spreminja ob hranjenju z drugo moko, ter opraviti raziskavo prebavljivosti. Po prihodu smo prinesene droži še enkrat nahranili ter odvzeli zadnji vzorec, nato pa zamesili testo, ki smo ga pozneje tudi spekli. Vmes smo si ogledali še Muzej droži (fr. La Maison du Levain) ter proizvodnjo droži podjetja Puratos. Zadnji dan smo kruh senzorično analizirali. Pri tem smo imeli nekaj težav, a je bilo zelo zanimivo in poučno. Težko je bilo namreč opredeliti različne note, vonje, a s pomočjo knjižničarja Karla de Smedta nam je tudi to uspelo.

GALERIJA

Julij 2018: ST. VITH

Avtor in lastnik fotografij: podjetje Puratos

GALERIJA

Julij 2018: ST. VITH

Avtor in lastnik fotografij: podjetje Puratos

Belgija

Avgust 2018: ST. VITH

Belgija

Avgust 2018: ST. VITH

Po dveh letih od prvega srečanja in predstavitve spletne knjižnice The Quest for Sourdough je po pošti prišlo dolgo pričakovano vabilo, da se ponovno snidemo. Polni pričakovanj smo knjižničarju Karlu de Smedtu predlagali, da naše srečanje traja kar 5 dni. 

Čeprav se štirje od prvotnih udeležencev (Vanessa Kimbell, Yohan Ferrant, Yarkko Laine in Ineke Berentschot) niso mogli udeležitvi ponovitve dogodka, smo na tem spoznali nove obraze, med drugim tudi Martino Görnemann, ki je napisala zelo zanimivo knjigo o popotovanju svojega Vitusa (svojih droži), navdušenega mlinarja in pobudnika uporabe sveže mlete moke Paula B. Lebeauja ter pekarska pripravnika v Centru za okus kruha (ang. Center for Bread Flavour),  Michaela Ranauda in Wouterja Temmermana.

Snidenje je bilo polno razprav, objemov, izmenjave izkušenj, pregleda, kaj vse se je zgodilo v teh dveh letih, predvsem pa smo v pekarni Centra za okus kruha (ang. Center for Bread Flavour) zelo zelo veliko pekli, vsak izmed nas je pripravil vsaj en recept. Tako smo med drugim spekli preste, panettone, različne vrste kruha, francoske rogljičke, parjene azijske cmoke, pecivo in druge drožaste dobrote. Sama sem vse zbrane razveselila s peko bombetk za hamburgerje in seveda tudi z najbolj tradicionalno slovensko dobroto, namreč orehovo potico, ki je očarala s svojo sočnostjo in odličnim okusom.
Teh pet dni smo od jutra do večera preživeli skupaj med druženjem in droženjem ter peko. Tako hitro je minilo, da smo si vsi želeli, da bi kar trajalo in trajalo. In še preden smo se poslovili, so se že porajala vprašanja, kdaj se ponovno snidemo 🙂 Ja, ljubezen in strast do droži sta nalezljivi in nas vse povezujeta!

Po dveh letih od prvega srečanja in predstavitve spletne knjižnice The Quest for Sourdough je po pošti prišlo dolgo pričakovano vabilo, da se ponovno snidemo. Polni pričakovanj smo knjižničarju Karlu de Smedtu predlagali, da naše srečanje traja kar 5 dni. 

Čeprav se štirje od prvotnih udeležencev (Vanessa Kimbell, Yohan Ferrant, Yarkko Laine in Ineke Berentschot) niso mogli udeležitvi ponovitve dogodka, smo na tem spoznali nove obraze, med drugim tudi Martino Görnemann, ki je napisala zelo zanimivo knjigo o popotovanju svojega Vitusa (svojih droži), navdušenega mlinarja in pobudnika uporabe sveže mlete moke Paula B. Lebeauja ter pekarska pripravnika v Centru za okus kruha (ang. Center for Bread Flavour),  Michaela Ranauda in Wouterja Temmermana.

 

Snidenje je bilo polno razprav, objemov, izmenjave izkušenj, pregleda, kaj vse se je zgodilo v teh dveh letih, predvsem pa smo v pekarni Centra za okus kruha (ang. Center for Bread Flavour) zelo zelo veliko pekli, vsak izmed nas je pripravil vsaj en recept. Tako smo med drugim spekli preste, panettone, različne vrste kruha, francoske rogljičke, parjene azijske cmoke, pecivo in druge drožaste dobrote. Sama sem vse zbrane razveselila s peko bombetk za hamburgerje in seveda tudi z najbolj tradicionalno slovensko dobroto, namreč orehovo potico, ki je očarala s svojo sočnostjo in odličnim okusom.
Teh pet dni smo od jutra do večera preživeli skupaj med druženjem in droženjem ter peko. Tako hitro je minilo, da smo si vsi želeli, da bi kar trajalo in trajalo. In še preden smo se poslovili, so se že porajala vprašanja, kdaj se ponovno snidemo 🙂 Ja, ljubezen in strast do droži sta nalezljivi in nas vse povezujeta!

GALERIJA

Avgust 2018: ST. VITH

Avtor in lastnik fotografij: podjetje Puratos

GALERIJA

Avgust 2018: ST. VITH

Avtor in lastnik fotografij: podjetje Puratos

Zadnje objave na Instagramu

Zadnje objave na Instagramu