Pa zadrožimo

Za kakovostne droži potrebujemo kakovostne sestavine: ekološko moko in neklorirano vodo.

Prvi teden in naslednjih nekaj mesecev bodo naše droži občutljive. Zato priporočam uporabo moke iz ekološko pridelanih žit, mletih na kamen, in neklorirano vodo. Klor je namreč tisti, ki uničuje bakterije in kvasovke, brez katerih ni naravne fermentacije. Uporabimo lahko filtrirano vodo ali postano, ekološko moko pa je najbolje kupiti v bližnjem mlinu ali na kmetiji. Droži lahko uspejo tudi iz navadne trgovinske moke, morda pa bo potrebnega več časa.

Katero vrsto moke uporabiti, da nam bodo droži uspele že prvič? Droži bomo najhitreje »vzgojili« z rženo moko, ki vsebuje več mineralov in mikroorganizmov kot navadna pšenična moka. Uporabimo lahko tudi polnovredno pšenično moko.

Vsem, ki se z drožmi šele spoznavate, svetujem: nikar ne obupajte prehitro! Potrpežljivo čakajte, da se v zmesi moke in vode prebudi življenje. Da droži oživijo!

Če bi se radi izognili tehtanju, lahko pripravite gostejšo zmes iz 1 zvrhane žlice moke (20 g) in 1 žlice vode (10 g). Zmesi vsak dan dodajajte moko in vodo, da nahranite mikroorganizme v njej.

Pa zadrožimo

Za kakovostne droži potrebujemo kakovostne sestavine: ekološko moko in neklorirano vodo.

Prvi teden in naslednjih nekaj mesecev bodo naše droži občutljive. Zato priporočam uporabo moke iz ekološko pridelanih žit, mletih na kamen, in neklorirano vodo. Klor je namreč tisti, ki uničuje bakterije in kvasovke, brez katerih ni naravne fermentacije. Uporabimo lahko filtrirano vodo ali postano, ekološko moko pa je najbolje kupiti v bližnjem mlinu ali na kmetiji. Droži lahko uspejo tudi iz navadne trgovinske moke, morda pa bo potrebnega več časa.

Katero vrsto moke uporabiti, da nam bodo droži uspele že prvič? Droži bomo najhitreje »vzgojili« z rženo moko, ki vsebuje več mineralov in mikroorganizmov kot navadna pšenična moka. Uporabimo lahko tudi polnovredno pšenično moko.

Vsem, ki se z drožmi šele spoznavate, svetujem: nikar ne obupajte prehitro! Potrpežljivo čakajte, da se v zmesi moke in vode prebudi življenje. Da droži oživijo!

Če bi se radi izognili tehtanju, lahko pripravite gostejšo zmes iz 1 zvrhane žlice moke (20 g) in 1 žlice vode (10 g). Zmesi vsak dan dodajajte moko in vodo, da nahranite mikroorganizme v njej.

Za pripravo droži potrebujemo:

  • čist steklen kozarec s pokrovom z navojem (do 360 ml),
  • žlico,
  • digitalno tehtnico,
  • moko in vodo,
  • čas in potrpežljivost.

Prvi dan

V steklenem kozarcu pomešamo 20 g ržene moke z 20 g vode. Kozarec na pol zapremo in ga pustimo na kuhinjskem pultu ali drugem toplem mestu. Zmes narahlo premešamo dvakrat na dan.

Drugi dan

Zmesi dodamo 20 g ržene moke in 20 g vode ter dobro premešamo. Zmes narahlo premešamo še dvakrat.

Tretji dan

Zmesi dodamo 30 g ržene moke in 30 g vode ter dobro premešamo. Tretji dan že opazimo, da se nekaj dogaja: zmes narašča in diši po kislem. Ta dan jo še dvakrat narahlo premešamo.

Četrti dan

Polovico narasle zmesi odvzamemo in jo porabimo za palačinke  ali drugo jed. Preostale droži v kozarcu naslednje tri dni hranimo enako, kot smo jih tretji dan. Preden jih uporabimo, okrepimo in namnožimo količino kvasovk in mlečnokislinskih bakterij.

Peti, šesti in sedmi dan

Zmesi znova dodamo 30 g ržene moke in 30 g vode. V kozarcu opazimo, da je zmes aktivna.

Ko nam uspe »vzgojiti« aktivne drože, jih imamo lahko za vedno, če zanje primerno skrbeti in jih redno hranimo. Droži, pripravljene iz ržene ali polnovredne moke, se najhitreje zakisajo. Ker je v teh dveh vrstah moke obilje hrane, imajo kvasovke in mlečnokislinske bakterije v njih pravo požrtijo. Kako hitro se bodo bakterije in divje kvasovke množile, je odvisno od hrane, ki jo imajo na voljo in od toplote v prostoru. Če se v prvih sedmih dneh zmes podvoji prej kot v 24 urah, kozarec z drožmi do naslednjega hranjenja postavimo v hladilnik ali pa jih že prej nahranimo. Če zmes po četrtem ali petem dnevu enakomerno narašča in upada (opazimo, da se spreminja višina droži v kozarcu), jo že lahko uporabimo.

Ko so droži stabilne, ravno prav kisle in namnožene, jih postopoma lahko začnemo hraniti z drugo vrsto moke.

Mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke se hranijo z moko in pri tem sproščajo ogljikov dioksid, etanol, mlečno in ocetno kislino ter druge produkte, zato zmes narašča in postaja mehurčkasta. Ko jim zmanjka hrane, se zmes sesede oziroma upade. Spreminjanje višine droži bomo najlažje opazili tako, da okoli kozarca nataknemo elastiko, s katero označimo višino droži takoj po hranjenju. Steno kozarca pa dobro očistimo z žlico. Zdrave droži imajo prijeten mlečni vonj z blagim mlečnokislim pridihom. Če imajo vonj po kisu, nam je fermentacija ušla iz nadzora in so se droži zakisale. Ne zavrzite jih, temveč vzemite eno žličko stran, umijte kozarec in tisto žličko droži ponovno nahranite, torej dodajte moko in vodo.

Zadnje objave na Instagramu

Zadnje objave na Instagramu