Kaj sploh so droži?

Kaj sploh so droži?

Kaj se skriva v drožeh, da testo zaradi njih vzhaja? Prav ste prebrali, testo lahko vzhaja tudi brez kvasa, kupljenega v trgovini! Vse, kar potrebujemo, sta moka in voda, ki, pomešani skupaj v pravem razmerju in ob primernih pogojih, fermentirata. Ta proces sprožijo naravno prisotni mikroorganizmi, in sicer mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke. S fermentacijo ohranjamo in zboljšujemo marsikatera živila, zato je ta način obdelave hrane od nekdaj pomemben. Raznovrstni zorjeni siri, mehurčkasto pivo, žlahtna vinska kapljica, suhomesne dobrote, kislo zelje in repa,… svoj izvrsten okus razvijejo zaradi očem nevidnih mikroorganizmov, tako kot pri drožeh. Mikroorganizmi so pravzaprav povsod okoli nas, živijo tudi v našem telesu in na njem, navadili so se na življenje z nami, mi pa z njimi. Skupaj živimo v sožitju.

Droži so naravno vzhajalno sredstvo. So preprosta zmes moke in vode, ki na toploti sčasoma začne fermentirati ali po domače vreti. Bolj preprosto res ne gre! Iz teh dveh sestavin lahko pripravimo domači ali divji kvas, ki povsem nadomesti pekovskega oziroma pivskega.

Zakaj je kruh z drožmi bolj zdrav?

Žitno zrno ima v svojem ovoju naravno prisotno fitinsko kislino, ki preprečuje telesu, da izrabi vse minerale (cink, kalcij, magnezij, železo) v njem. Pri testu, ki ga umesimo z drožmi, mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke nevtralizirajo fitinsko kislino, zato lahko telo vsrka več hranilnih snovi.

Mlečnokislinske bakterije rodu lactobacillus razgradijo sestavljene ogljikove hidrate (škrob) v enostavne (sladkor) in pri tem sproščajo mlečno in ocetno kislino. Z enostavnimi sladkorji se nato hranijo kvasovke, pri tem pa proizvajajo etanol in ogljikov dioksid, zaradi katerega testo vzhaja. Kruh, pripravljen z drožmi, je zato laže prebavljiv, ne obleži v želodcu in nas ne napenja. Ker je postopek priprave takega kruha daljši, je kruh polnejšega in bogatejšega okusa ter lepe teksture. Testo, ki ga umesimo z drožmi, sicer vzhaja precej počasneje, a dosti učinkoviteje. Zato je tak kruh bolj zdrav od navadnega, je obstojnejši in se ne drobi ter ima nižji glikemični indeks in lažje dostopna hranila in minerale za naše telo.

Tudi sama nisem verjela, da lahko moka oživi, če ji dodamo vodo. Z vodo, virom življenja, začne zmes brbotati in naraščati, saj v njej oživijo nevidni mikroorganizmi, ki so v moki in zraku. To magično moč droži poznajo po vsem svetu: Američani jih imenujejo sourdough (kislo testo), Nemci Sauerteig (kislo testo), Italijani lievito madre (matični kvas), Francozi levain in Rusi zakvaska, Španci pa massa madre (matično testo).

Kaj se skriva v drožeh, da testo zaradi njih vzhaja? Prav ste prebrali, testo lahko vzhaja tudi brez kvasa, kupljenega v trgovini! Vse, kar potrebujemo, sta moka in voda, ki, pomešani skupaj v pravem razmerju in ob primernih pogojih, fermentirata. Ta proces sprožijo naravno prisotni mikroorganizmi, in sicer mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke. S fermentacijo ohranjamo in zboljšujemo marsikatera živila, zato je ta način obdelave hrane od nekdaj pomemben. Raznovrstni zorjeni siri, mehurčkasto pivo, žlahtna vinska kapljica, suhomesne dobrote, kislo zelje in repa,… svoj izvrsten okus razvijejo zaradi očem nevidnih mikroorganizmov, tako kot pri drožeh. Mikroorganizmi so pravzaprav povsod okoli nas, živijo tudi v našem telesu in na njem, navadili so se na življenje z nami, mi pa z njimi. Skupaj živimo v sožitju.

Droži so naravno vzhajalno sredstvo. So preprosta zmes moke in vode, ki na toploti sčasoma začne fermentirati ali po domače vreti. Bolj preprosto res ne gre! Iz teh dveh sestavin lahko pripravimo domači ali divji kvas, ki povsem nadomesti pekovskega oziroma pivskega.

Zakaj je kruh z drožmi bolj zdrav?

Žitno zrno ima v svojem ovoju naravno prisotno fitinsko kislino, ki preprečuje telesu, da izrabi vse minerale (cink, kalcij, magnezij, železo) v njem. Pri testu, ki ga umesimo z drožmi, mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke nevtralizirajo fitinsko kislino, zato lahko telo vsrka več hranilnih snovi.

Mlečnokislinske bakterije rodu lactobacillus razgradijo sestavljene ogljikove hidrate (škrob) v enostavne (sladkor) in pri tem sproščajo mlečno in ocetno kislino. Z enostavnimi sladkorji se nato hranijo kvasovke, pri tem pa proizvajajo etanol in ogljikov dioksid, zaradi katerega testo vzhaja. Kruh, pripravljen z drožmi, je zato laže prebavljiv, ne obleži v želodcu in nas ne napenja. Ker je postopek priprave takega kruha daljši, je kruh polnejšega in bogatejšega okusa ter lepe teksture. Testo, ki ga umesimo z drožmi, sicer vzhaja precej počasneje, a dosti učinkoviteje. Zato je tak kruh bolj zdrav od navadnega, je obstojnejši in se ne drobi ter ima nižji glikemični indeks in lažje dostopna hranila in minerale za naše telo.

Tudi sama nisem verjela, da lahko moka oživi, če ji dodamo vodo. Z vodo, virom življenja, začne zmes brbotati in naraščati, saj v njej oživijo nevidni mikroorganizmi, ki so v moki in zraku. To magično moč droži poznajo po vsem svetu: Američani jih imenujejo sourdough (kislo testo), Nemci Sauerteig (kislo testo), Italijani lievito madre (matični kvas), Francozi levain in Rusi zakvaska, Španci pa massa madre (matično testo).

Zadnje objave na Instagramu

Zadnje objave na Instagramu